O investicijskih skladih običajno razmišljamo v kontekstu vlaganja denarja za bodočo upokojitev ali izobraževanje svojih otrok. Pogled na tovrstno naložbo kot alternativo individualnemu pokojninskemu skladu je še posebej pogost pri generaciji, ki je danes v štiridesetih. Kako pa začeti tako vlagati?
Investicijski sklad – kaj je to?
Investicijski sklad je način kolektivnega vlaganja. Z drugimi besedami, udeleženci razporedijo svoj kapital v določeno sredstvo in napovedujejo povečanje njegove vrednosti v prihodnosti. Tovrstne naložbe so v mnogih pogledih zelo podobne individualnim naložbam; skladi so lahko glede na naravo naložbe bolj ali manj tvegani, daljši ali krajši.
Zakaj torej vlagatelji izberejo sklade, namesto da bi sami pomnožili svoj kapital? Predvsem pa vam investicijski sklad daje možnost, da investirate v sredstvo, ki je dražje od tistega, kar bi si lahko privoščil en podjetnik. Velik kapital je vedno prednost, saj daje več naložbenih možnosti. Tudi ta oblika vlaganja velja za eno najbolj fleksibilnih; večino skladov je mogoče kadarkoli združiti, nato pa lahko naložbene enote preprodaje tudi prosto.
Zaradi svojih močnih regulativnih značilnosti investicijski skladi tudi ne bi smeli imeti skritih stroškov, vse informacije o provizijah in stroških obdelave pa so običajno na voljo na pregleden način – tudi za nekoga, ki še nikoli ni vložil svojih prihrankov.
Kakšno je merilo naložbene površine investicijskih skladov?
Vsak sklad ima določen kriterij naložbenega območja. Ne pomeni nič več, nič manj kot vrsto trga, v katerega sklad namerava vlagati.
Tako obstajajo skladi, katerih naložbeno področje je npr. delnice tujih podjetij. Drugi skladi lahko temeljijo na nepremičninah ali surovinah in plemenitih kovinah. Obstajajo skladi, ki so aktivni na alternativnih trgih.
Kot je razvidno iz zgoraj navedenih primerov, so naložbena področja lahko zelo široka in se razlikujejo glede na izbrani sklad. Verjetno ni treba poudarjati, da se vlaganje v nepremičnine bistveno razlikuje od razporejanja kapitala na deviznem trgu. Z drugimi besedami, skupni izraz »investicijski sklad« obvešča le o načinu vlaganja (skupna alokacija kapitala); ne daje informacij o vrsti naložbe.
Ker je merilo za področje tako široko, potem pa se zastavlja tudi vprašanje trajanja in cilja sklada, lahko varno rečemo, da ni dveh enakih investicijskih skladov in da se tveganje, povezano z naložbami, znatno razlikuje glede na izbrano strategijo. Obstajajo stabilni skladi, ki naj bi zavarovali kapital; in obstajajo agresivni skladi, ki predstavljajo tveganje, vendar ponujajo do +35% donosa naložbe na leto.
Metode ugotavljanja donosnosti naložb iz skladov
Obstaja vsaj nekaj metod, ki se uporabljajo za izračun donosnosti naložb iz investicijskih skladov. Vendar je najbolj priljubljena metoda primerjalne vrednosti. Sestoji iz primerjave rezultatov s shemo, ki je običajno opredeljena v izjavi o politiki sklada. Po tej metodi definirane participacijske enote spreminjajo svojo vrednost v času. Takšne enote lahko vlagatelj proda, potem ko se njihova vrednost poveča.
Druge metode vključujejo primerjavo z zunanjo shemo (lahko je npr. določen indeks) ali občasno prejemanje dividend; na celotni dobiček ali del dobička, ki ga je sklad realiziral v danem obdobju.
Kako vlagati v investicijske sklade – pravila vlaganja
Tako kot pri večini oblik naložb je diverzifikacija kapitala dobro pravilo, ki ga je treba upoštevati. Razdelitev kapitala med več različnimi skladi bo zmanjšala tudi tveganje, povezano z vlaganjem.
Pred vlaganjem v sklad določite tudi svoj naložbeni cilj (zagotovitev kapitala, pomnožitev kapitala), trajanje naložbe in, kar je najpomembneje, dopustno stopnjo naložbenega tveganja. Če vlagate v sredstva na spletu, boste morda morali kriti tudi dodatne stroške, povezane s provizijo ali manipulativnimi stroški za agenta (običajno banko ali hišo za brokege). Upoštevati jih je treba tudi pri iskanju optimalnega naložbenega sklada.
Ideja za investicijske sklade
Kot smo že omenili, je glavna ideja investicijskih skladov ustvarjanje skupnega kapitala, ki ga sestavljajo depoziti številnih udeležencev. Takšna rešitev pripomore k vlaganju na trge, ki bi posamezniku, ki nima na razpolago dovolj denarja, nedostopni, da bi npr. kupiti nepremičnino, veliko količino surovin ali delnic določenega tujega podjetja. Z drugimi besedami, investicijski sklad ponuja več naložbenih priložnosti. V mnogih primerih lahko zavaruje tudi del sredstev določenega subjekta (npr. podjetja), da se izogne dolgoročni izgubi dela kapitala, npr. zaradi inflacije.
Investicijski skladi so dobra rešitev za tiste podjetnike in vlagatelje, ki želijo preizkusiti srečo na trgih, ki ob vstopu zahtevajo velik kapital. Manj tvegani skladi so tudi bolj transparenten in manj zahteven način vlaganja za ljudi, ki želijo zagotoviti del svojih sredstev.
V širšem kontekstu je težko jasno reči, ali so skladi boljša ali slabša rešitev od posameznih naložb. Vendar pa so manj tvegani skladi vsekakor dober začetek za nekoga, ki nikoli ni imel opravka z vlaganjem.
Leave a Reply